top of page

Maki Hayashida

Maki Hayasida (rojena 1984, Japonska) je fotografinja in vizualna umetnica v Tokiu. Ukvarja se s konceptualno in dokumentarno fotografijo. 

  • Facebook
  • Twitter
  • LinkedIn
  • Instagram

o avtorici

Njena dolgoletne izkušnje na področju trženja z vidika potrošnika v japonski oglaševalski industriji, je podlaga za njeno grafično prakso, v kateri se sprašuje o človekovem vedenju v potrošniški družbi. Raziskuje tudi, kako vizualno gradivo deluje kot večplastna pripoved, ki omogoča dojemanje sedanjosti skozi preteklost.

Leta 2014 je začela profesionalno kariero kot fotografinja, potem ko je izdala samostojno fotoknjigo »Japan-go-round«, ki je nastala v delavnici Reminders Pothography Stronghold workshop v Tokiu in je zanjo prejela veliko mednarodnih priznanj. Dobila je nagrade kot so Konica Minolta Photo Premio Prize veta 2016, The Grand Prix v Dummy Book Award na Mednarodnem Singapurskem Fotografskem Festivalu 2020 in hkrati tuid zmagovalka IWPA (International Women In Photo Association) -KG+ Discovery prize leta 2022.

Njena dela so bila razstavljana, tako doma kot v tujini, na primer na Singapurškem Mednarodnem Fotografskem Festivalu (2016), FORMAT International Photography Festival (2019) in KYOTOGRAPHIE International Photography Festival KG+SELECT (2021).

V letih 2022-23 študira sodobno fotografijo v London College of Communication, Univarsiti of art London.

The Pacific Tourist

»Tihomorski turist« (»The Pacific tourist«) povezuje sedanje fotografije dveh majhnih japonskih otokov s starim priročnikom in arhivskimi slikami Združenih držav. Projekt je ustvarjen tako, da napačno predstavi čas in prostor pokrajine na fotografiji.

Otoka Nozaki in Ojika, sta del otočja Goto Archipelago, ki se nahajata drug ob drugem v zahodnem delu Japonskega morja. V času kapitalizma je mnogo naselij izginilo in otok Nozaki je ostal od takrat skoraj nedotaknjen. Brez zunanjega vpliva sveta ima otok Ojika dandanes 2800 prebivalcev, ki živijo v sožitju z naravo. Ko sem prvič obiskala ta dva otoka poleti 2013, sem se počutila kot, da bi bila v tuji državi. Nikoli prej še nisem videla takšnega prizora ali slišala takšnega jezika. Predvsem sem spoznala, da bogastvo ni povezano z bogastvom in udobjem.

Ideja izvira iz edinstvenosti Japonske skozi nekakšen vzorec. Japonci se kot otoška država že od nekdaj zavedajo, čeprav na nezavedni ravni, da se lahko naučijo marsikaj od drugih narodov. Jaz sem gotovo bila ena izmed njih. Zame so tujo državo vedno predstavljale Združene države Amerike. Že od otroštva sem stremela k kapitalističnemu bogastvu Amerike. Ampak ob obisku teh otokov sem začela dvomiti, da je ameriška kultura ta, o kateri bi se morala učiti.

Z namenom dokumentiranja pokrajine sem leta 2013 ponovno obiskala otoka in projekt končala naslednje leto. Januarja 2017 je Trump prevzel vodenje države.

Intervju o fotoknjigi "The Pacific Tourist"

bottom of page