top of page

skupinska razstava 

ODNOSI 5

V četrtek, 2. novembra 2023, bo v Mladinskem centru Vrtojba odprtje skupinske fotografske razstave ODNOSI 5, ki jo je pripravil kurator Denis Volk.

Razstavo sta organizirala KŠTM Šempeter-Vrtojba in Kulturno društvo za umetnost KONS iz Trsta v sodelovanju z Zavodom iManaLAB, podprla pa sta jo Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ZKB Zadružna kraška banka Trst Gorica.

Vse naše življenje, življenjski prostor in okolje z živimi bitji predstavljajo odnosi. Brez njih ne bi obstajalo nič. Besedo odnos doživljamo kot takšno s številnimi pomeni in neštetimi primeri. S stališča današnje znanosti se (fizični) odnosi začnejo na nivoju atomov in končajo v neskončnem vesolju, nekaj podobno neskončnega je s humanističnega gledišča razumeti nefizične odnose.

 

Z našega zemeljskega stališča pa so odnosi v okolju, med živimi bitji, med vsem, kar obstaja in kar poznamo, v fizičnem smislu, interakcijah, sobivanju, komunikaciji, pri človeku v odnosu do sebe, drugih in do okolja, do naših zaznav, predstav, doživljanj, čustev, misli, načrtov, strahov, spominov, do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Odnosi predstavljajo nas in naš obstoj ter obstoj drugih glede na nas ali na druge ali drugo, na vse ostalo, kar nismo mi.

Odnosi so stališča, mnenja, perspektive, prognoze, videnja, analize, anomalije, nekaj, kar obstaja v fizičnem ali duhovnem smislu, nenazadnje je tudi sama odsotnost odnosov odnos. Odnosi so večna in nedokončana tema.

GAJA GOLJA

je študentka arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer nadgrajuje svoje veščine v arhitekturi in notranjem oblikovanju. Študij je dopolnjevala na Tehniški univerzi na Dunaju, smer arhitektura. Po izobrazbi je fotografska tehnica z bogatim znanjem a področju fotografije, ki ji omogoča zajemanje bistva pri oblikovanju in ustvarjanju. Sodelovala je na skupinskih razstavah.

S fotografiranjem same sebe se je Gaja Golja tudi spoznavala. Na avtoportretih je sebe videla na nov, drugačen način. Že sama priprava – izbor in oprema prostora, odločitev glede videza, od oblačil do drže in mimike – in načrtovanje fotografije sta ji omogočila, da se je osredotočila nase in ozavestila svoje telo in občutke. Na avtoportretu pa je odkrivala nove podrobnosti in kako se kaže njeno počutje. Drugače kot v ogledalu – nase je gledala s časovno distanco.

JAKA JERAŠA

je v letih 1955–1980 večinoma živel v Piranu. Spada v srednjo generacijo uveljavljenih ustvarjalcev na področju umetniške fotografije v Sloveniji. Po končani fotografski šoli v Ljubljani leta 1971 se je zaposlil kot fotograf v Litostroju v Ljubljani. Od leta 1986 deluje kot samostojni kulturni delavec. Je član Društva fotografov Slovenije. Sodeluje na skupinskih razstavah in likovnih delavnicah doma in na tujem. Prejel je več nagrad. Živi in dela v Kopru.

Vprašanje tradicije (pridobivanja soli), preteklosti in sedanjosti odpira Jaka Jeraša z motivi iz solin. Na mirni vodni gladini solnih polj se zrcali nebo, vmes ni ničesar. Nič ne zmoti tega miru brez (veliko) gibanja in zvokov, morda le izzvenel morski val, kaka žival ali solinarji. Sprehod po solinah je zato lahko poučen zgodovinski vpogled v tradicionalno sedanjost, rekreacija, del ustvarjalnega procesa, za koga tudi meditacija.

ALEKSIJ KOBAL

L-70-Aleksij Kobal-Inkubatorji copy.jpg

je leta 1986 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Janezu Berniku. Podiplomski študij slikarstva je končal leta 1993 pri profesorici Metki Krašovec. Za likovno ustvarjanje je prejel več priznanj in nagrad, leta 2016 nagrado Prešernovega sklada. Živi in dela v Ljubljani, kot svobodni umetnik.

 

Fotografsko, z iskanjem fotografskih motivov, Aleksij Kobal začne slikarski ustvarjalni proces. Posnete fotografije na računalniku obdeluje in manipulira. Posamezne elemente premešča, odvzema ali dodaja, zrcali ali drugače obrača, podvojuje ali pomnožuje, temni, svetli ali drugače spreminja fotografijo. Računalnik je hkrati hitro orodje in skicirka, v kateri slikar ustvarja številne skice za svoje nove slike. Vendar so te skice veliko več. So samostojna fotografska umetniška dela, ki običajno ostajajo skrita v skicirki – računalniku, saj jih doslej ni razstavljal.

ANDREJ VODOPIVEC

je leta 1977 diplomiral na Državnem zavodu za umetnost Nordio v Trstu. Leta 1995 je postal solastnik tržaške oblikovalske in oglaševalske agencije Giotto Enterprise. Leta 2003 je v Trstu soustanovil še podjetje CMQ za studijsko fotografijo predmetov (»still life«). Ukvarja se tudi z opremljanjem knjig, ilustracijo za otroke in umetniško fotografijo. Fotoreportaže je objavil v revijah Gea in Bell’Italia. 

S fotografijami pustnih mask Andrej Vodopivec predstavlja tradicijo pustovanja in njegove kulturne vloge ter širše vprašanje samega pomena maske. Maska osebe ali mitološkega bitja ­(pustna ali obredna) ima svoj značaj. Njen ustvarjalec je njen duhovni stvarnik, ki ji je po svojih idejah in predstavah dodal značajske in druge lastnosti ter ji namenil funkcijo v njenem (mitološkem) življenju. Zamaskirani jih prevzame skupaj z masko, ki mu omogoči, da postane drugačna oseba. Vendar pa v vsakdanjem življenju nosimo tudi nevidne maske.

LL-Andrej Vodopivec-Clovek in maska 1 (17,5x12) copy.jpg

BRANIMIR RITONJA

Spada med najvidnejše sodobne mariborske fotografe, zlasti je prepoznaven po portretnem opusu. Poleg fotografije se ukvarja še z videom in filmom. Za svoje delo na fotografskem področju je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim Glazerjevo nagrado z listino (2012), zlato plaketo Zveze kulturnih društev Slovenije (2016), medaljo na Salon Des Beaux Arts, Carrousel du Louvre Pariz (2017), srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (2020) in številne druge.

Življenjsko okolje, to je obrobje mesta (Maribor), je tema, ki jo Branimir Ritonja raziskuje in beleži že 35 let. V njej izpostavlja spreminjanje narave v urbano območje, egoistične posege človeka vanjo, potrošništvo, brezobzirnost, kar je vse – gledano s filtri morale – nemoralno in neetično. V seriji so prizori v predmestju postavljenega cirkusa, s prikolicami in vso opremo ter (eksotičnimi) živalmi. Razmišljanje o ne tako oddaljenih dogodkih nas prizemlji z mislijo, kak cirkus politiki ustvarjajo za zaščito ali pridobitev nekih/lastnih interesov in so za to pripravljeni žrtvovati skoraj vse, kar pripada družbi.

m-Branimir Ritonja-cirkus rob mesta 1 copy.jpg
bottom of page